In memoriam: Cesare Ursich

V tišini nas je zapustil Cesare Ursich, dolgoletni Borov športni delavec in odbornik. V ponedeljek smo se od njega poslovili na tržaškem pokopališču. Iskreno sožalje sinovoma Igorju in Marku, njihovima družinama in ostalim sorodnikom.

Cesare, letnik 1939, je bil Košarkarskemu klubu Bor zvest več kot 40 let. Približal se je, ko sta s košarko začela na Stadionu 1. maja oba otroka, od takrat pa je neutrudno sodeloval v društvu dejansko do zadnjih let, dokler mu je zdravje dopuščalo. Poprijel je za vsako delo, imel je zlate roke, tako da je priskočil povsod, kjer je bilo treba kaj popraviti ali urediti. Skrbel je za opremo ter kombije, dolga leta je člansko ekipo Bor Radenska tudi vozil na gostovanja, treninge in priprave v Radencih. Na tekmah jebil spremljevalec na klopi, ob domačih dvobojih odgovoren za sodnike. Nikoli ni silil v ospredje, z nevidnim delom v zakulisju pa je bil izjemno koristen za dejavnost društva. Zelo ga pogrešamo in ga še bomo.

Cesare Ursich je bil sicer po poklicu pristaniški delavec, še prej avtoklepar. Pred izkušnjo pri Boru je bil dejaven tudi v Komunistični partiji Italije in v domačem rajonu – Bajardovcu nad glavno univerzo – ustanovitelj ter odbornik pri prosvetnem društvu Svetko Pečar. Za dragocen prispevek Košarkarskemu klubu Bor je prejel priznanje društva, pa tudi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.

 

 

In punta di piedi ci ha lasciato Cesare Ursich, per lunghi anni collaboratore e dirigente del Bor. Lunedì lo abbiamo salutato al cimitero di Trieste. Sentite condoglianze ai figli Igor e Marko, alle loro famiglie ed agli altri parenti.

Cesare, classe 1939, è stato fedele all’Associazione pallacanestro Bor per più di 40 anni. Si è avvicinato quando i due figli hanno iniziato a giocare al centro sportivo Primo maggio ed è poi rimasto nei ranghi quasi fino alla fine, sin quando la salute lo ha supportato. E’ stato preziosissimo per la società, sempre pronto ad aiutare: aveva mani d’oro perciò era naturale chiamarlo quando c’era qualcosa da riparare o sistemare. Al Bor era responsabile del magazzino e dei furgoni, per anni ha portato in giro la prima squadra Bor Radenska tra trasferte, allenamenti e preparazione a Radenci, in Slovenia. Alle partite ricopriva il ruolo di accompagnatore in panchina ed addetto agli arbitri nelle gare casalinghe. Mai sulla scena della ribalta, in silenzio ha fatto tantissimo per la società. Ci manca e ci mancherà molto.

Cesare Ursich lavorava in porto, prima ancora è stato carrozziere. Prima dell’esperienza al Bor ha collaborato con il Partito comunista italiano ed è stato tra i fondatori e le colonne del circolo Svetko Pečar, vicino a casa in zona Baiardi sopra l’università. Per l’enorme lavoro svolto gli sono stati conferiti due riconoscimenti dall’Associazione pallacanestro Bor e dall’Unione delle associazioni sportive slovene in Italia.